sreda, 31. december 2014

31. 12. 2014: DA BI SE VAM URESNIČILE ŽELJE

Pozdravljeni!

   Izteka se mesec, ki je izpolnjen z dobrimi željami in pred nami je noč, ko lepe želje enostavno eksplodirajo kot ognjemet. Sijejo iz oči in z obrazov, se grejejo in plemenitijo v iskrenih, toplih objemih ter izbranih besedah.
   SREČE, ZDRAVJA, VESELJA, RADOSTI, MIRU, LJUBEZNI, PRAVIH PRIJATELJEV, ČASA, DENARJA, USPEHOV, DOBRIH OCEN...
   IN DA BI SE VAM URESNIČILE VSE ŽELJE. Vse to vam želim tudi jaz.

   V tem času se oziramo tudi nazaj in delamo inventuro leta, ki se izteka. Delamo načrte, kaj bomo v prihajajočem letu spremenili, izboljšali. Želje, obljube, zaobljube... O nekaterih samo razmišljamo, druge spravimo na papir, včasih kakšno zaupamo svojim prijateljem, da bi nam pomagali pri uresničevanju... 

   Potem pa se prazniki končajo in življenje gre naprej. Nekaj časa nas ta dobra energija "drži pokonci" in smo na poti k novemu boljšemu življenju, delujemo tako, kot smo si zadali ob novem letu. Pa pride dan, ko ne zmoremo več in rečemo, da bomo jutri spet začeli znova. In tudi res začnemo. Potem pa pride še dan, ko si ne rečemo več, da bomo jutri začeli znova. Sprejmemo drugačno stališče: to ni zame, nima smisla, pretežko je, prestar/premlad sem, preveč je tega, nimam časa, nihče mi ne pomaga, drugi so krivi...

   Če vas zanima, zakaj pride do tega in kaj narediti, da vam bo tokrat res uspelo, vas vabim na EFT delavnico URESNIČITEV NOVOLETNIH ZAOBLJUB S POMOČJO TAPKANJA, KI BO 7. 1. 2015 od 18.00 do 20.00. Delavnica stane 15€, prijavljenim pošljem dodatne informacije. (Če tega dne ne morete priti, mi pišite, da delavnico ponovim ob drugem terminu.)

   V soboto, 10. 1. 2015, bo v Gasilskem domu v MATERIJI 
   Začetna štiriurna delavnica uporabe EFT tehnike. 
Cena: 40€. Prosim za predhodne prijave! (Prijavljenim pošljem dodatne informacije.)
   Na delavnici boste izvedeli nekaj teorije in se naučili vse štiri korake "osnovnega recepta". Naučili se boste:
-  kako si pomagati s tapkanjem, kadar vas muči bolečina; 
-  kako s tapkanjem zmanjšati ali prekiniti navezanost na določeno hrano, pijačo;
-  kako s tapkanjem ublažiti ali povsem odstraniti negativne občutke, ki jih občutimo, 
   ko se spomnimo na nek stresen, travmatičen dogodek.

  Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

sreda, 24. december 2014

24. 12. 2014: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!!!

Pozdravljeni!

   Astrološke napovedi obetajo lepe praznike. Če vam ne gre po načrtih, pa saj veste, potapkajte... 
   Nič ne stane in hitro deluje!

Sreda, 24. december: Luna je vstopila v vodnarja. V ospredju bosta družabnost in humanost. V zraku bodo prijetne energije, večer in noč bosta čista inspiracija. Luna prihaja v sekstil z Uranom, noč zna prinesti tudi nove ideje.

Četrtek, 25. december: Praznični dnevi bodo izpolnjeni z lepo energijo, tudi danes, čeprav nas novice iz sveta ne bodo spravljale v dobro voljo. V teh dneh je pomembna komunikacija s prijatelji in sodelavci, ker je v ospredju aspekt povezovanja.

Petek, 26. december: Luna je vstopila v znamenje rib. Dan bo lep in sproščen, noč pa jasna in hladna. Zimska mističnost bo prevladala. Boljše bomo razpoloženi in počitnice oziroma prosti dnevi nas bodo napolnili z energijo ravno v času, ko jo najbolj potrebujemo.

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 08. december 2014

8. 12. 2014: KAKŠNE SPOMINE GOJITE?

Pozdravljeni!

   Večkrat sem že slišala, da je kdo potožil, da mu je dovolj obujanja slabih spominov, podoživljanja in predelovanja travm, čiščenja te čustvene nesnage, za katero izgleda, da je nikoli ne zmanjka. Ne glede na vse pozitivne izkušnje s tapkanjem včasih tako čutimo tudi "zagreti" tapkalci.
   Ko počistimo najhujša življenjska razočaranja in prizadetosti za nazaj, je pametno tapkanje uporabljati za sprotno čustveno higieno. S tapkanjem hitro preženemo negativne, nestrpne misli, ko dan ne teče tako, kot smo si zamislili in ohranjamo pozitivno naravnanost. Seveda pa je smiselno zavestno hraniti svojega duha z vsebinami, ki nas "dvigajo"; z dobrimi knjigami, slikami, filmi, gledališčem, glasbo, z gibanjem, z bivanjem v naravi in z druženjem z ljudmi, ki nas okužijo z veseljem in optimizmom.
   V mnogih knjigah so napisani napotki, kako ohranjati pozitivno naravnanost in veliko ljudi se trudi v tej smeri, vendar se vedno znova lahko zalotimo, da v nas poteka dramatičen samogovor, ki nikakor ni v sorazmerju s trenutnimi okoliščinami. Zakaj se to dogaja?

Prevzgoja spomina

Raziskovanje spomina je dokazalo, da se najbolje spominjamo čustveno močno obarvanih izkušenj: veselja, strahu, bolečine ... Obenem pa je tudi res, da je narava poskrbela, da se najbolje spominjamo bolečih izkušenj: opremila nas je predvsem s sposobnostjo, ki je bila z vidika preživetja bistvena, da si najbolje zapomnimo, kaj nam je škodilo.

Možgani nam ne pomagajo sami od sebe, ko je treba pustiti za seboj pekoče lekcije in se predati novemu upanju. Vsak nov poskus bo opremljen s svarilnim spominom na poraz. Če se ta zakonitost možganov poveže z napačno vzgojo in mrkim temperamentom, se slabe izkušnje dodatno okrepijo in lahko postanejo filter za vse, kar se nam dogaja. Razvijemo lahko zelo trdovraten miselni slog, ki doseže, da zanemarjamo in podcenjujemo vse dobro in uspešno, opažamo in upoštevamo pa samo vse, kar doživljamo bolečega.
Važno je, da delujemo na dveh ravneh: ošibiti je treba, kar je negativno, a zelo utrjeno(za to je EFT eno najboljših orodij, dodala B.Rebol), in utrditi vse, kar je vzpodbudno, a zelo šibko zasidrano v spominu. Možganski procesi, ki utrjujejo dobro razpoloženje, potekajo po drugih poteh kot tisti, ki nas žalostijo in begajo. Želeni učinek dosežemo le, če delamo oboje.

   Alenka svetuje naslednje:  
Najlepše trenutke vsak dan zvečer hvaležno obuditi v sebi, sebe spomniti, da je to neuničljivo, čeprav je mimo; ljubiti neizbrisno resničnost hipa, v katerem smo zmagali mi in dobro v nas ...
Trenutke dneva, ki se nam zdijo boleči ali vredni obsojanja, stvarno umestiti v prostor in čas, pregledati potek dneva iz ure v uro in objektivno oceniti, koliko je bilo res neprijetnega ali napačnega v celem dnevu v primerjavi z lepim, vzpodbudnim ...
Vsak dan izpeljati majhno dejanje za načrtno gostitev stikov z notranje bogatimi, veselimi ljudmi, sprejemanje darov, ki nam jih ponujajo ...
Premišljeno in načrtno redčiti onesrečujoče stike, iskati pomoč, če so nujni, utrjevati spomina o tem, kako smo vsakokrat, ko smo prelomili pravilo varne razdalje, zašli v kopičenje težav in še bolj zapletli situacijo ...    
Gojiti mir ob misli, da človeku, ki je trdno odločen, da se uničuje, tega nihče ne more preprečiti, in da moramo počakati v miru, trdni ljubezni in moči, da se drugi sam odloči za svojo rešitev ...
Gojiti hvaležen spomin na vse doseženo, dragoceno in dobro v svojem življenju, kar nas je tolikokrat rešilo, živeti med svojimi dosežki (stvaritvami), ki nas lahko vsak hip na novo razveselijo in zdravijo ...
Se veseliti vsak dan posebej dobrin, ki jih lahko uživamo, si jih privoščiti in razmišljati, s kom bi jih lahko delili in se jih veselili ...
   Nekega dne se mi je med tekom porodilo vprašanje: Kaj bi odgovorila, če bi me kdo vprašal, ali imam lepo življenje?
   Odgovor je prišel tako nepričakovano kot pred tem vprašanje:
Stara sem 46 let in nekaj mesecev, to je (tega nisem računala med tekom ) približno 17.100 dni, to je 410.400 ur ali 24.624.000 minut ... Med temi 24. milijoni in pol minut jih je bilo nekaj sto, ko me je kdo res prizadel in bilo jih je nekaj tisoč, ko sem trpela zaradi tega, ker teh občutkov nisem znala spustiti, predelati. Torej je bilo v mojem življenju na milijone mirnih, lepih, srečnih minut ... IN TEGA SE ZAVEDAM. 
   Ob tem izračunu me preplavlja globoka hvaležnost do vseh ljudi, ki z mano soustvarja​jo lepe spomine in do vseh, ki mi pomagajo, da vedno manj časa preživim v močvirju slabih občutkov. S pomočjo tapkanja sem se rešila zamer do ljudi, ki z mano niso bili prijazni ali ljubeči. Razumem, da so v tistem trenutku naredili največ, kar so lahko.
​   Ja, moje življenje je lepo.

   Kako bi pa vi odgovorili?
   Kakšne spomine gojite? Kakšne misli mislite? 
   To je vaša sedanjost in vaša prihodnost.

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija, s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

VABILO:  vera vase in moč dotika, izola, 18.12. 2014
Prisrčno vabljeni v Izolo, kjer bova z Josipo  predstavili  našo potrebo po dotiku v odnosih in način, da se nahranimo z bližino. To sva obširno obdelali v knjigi Vera vase, na tem večeru pa se bomo lahko pogovorili o vsem, kar vas zanima. Življenje je lepše, če povežemo naša spoznanja in skupaj odgovorimo na potrebo po ljubezni in bližini, ki je tako močna v vsakem od nas. Nasvidenje ob 19H v knjižnici Izola.   ALENKA REBULA

sreda, 03. december 2014

3. 12. 2014: KO ZMAGA TAPKANJE

Pozdravljeni!

   Danes vam posredujem pismo mame, ki že nekaj let tapka. Neskončno si je želela na ta način pomagati hčeri, ki jo v šoli muči trema. Hči je tovrstno pomoč zavračala, mama pa je še naprej tapkala in čistila svoje strahove. Nemogoče je ugotoviti, kaj je bilo odločilno, da je prejšnji teden prišlo do preobrata. Hči se je odločila, da poskusi.


​   ​
KO ZMAGA TAPKANJE:
   Danes pa vam pišem prav s posebnim namenom. Hči, ki nikoli ni hotela tapkati in je bilo to zanjo najbolj neumna in brezvezna stvar, je sinoči takoj pristala na mojo pobudo, da bi skupaj tapkali. Tapkali sva strah pred testom; strah, da ji bo zmanjkalo časa, strah, da se ravno v tistem trenutku ne bo mogla spomniti postopka reševanja ali katerega od pravil. 
   Proti koncu se nama je pridružil še bratec in ko je bilo strahu že za 3 in manj, je začela zehati. Tapkanje sva zaključili z nekaj pozitivnimi afirmacijami.
   Test so pisali prvo uro. Tako sem uspela že slišati njen vesel glas, ko mi je povedala, da je rešila vse naloge in to med prvimi.V njenem glasu sem zaznala, da je zadovoljna sama s seboj in z znanjem, ki ga je pokazala v testu. Ne glede na to ali je naredila kakšno napako, je napredek to, da se ni zmedla, da se je spomnila vseh postopkov in da je uspela rešiti vse naloge še pred koncem ure.
   Želim ji, da bi bil njen test brez napak in da bi po napornem in zanjo zelo stresnem začetku tega šolskega leta (2. triada) ponovno dobila zaupanje vase, v uspešnost svojega dela in v svoje znanje. V povezavi s tem se bo gotovo pojavila še kakšna težava, ki pa jo bova uspeli premagati s tapkanjem.

   ... in maila vam nisem poslala v ponedeljek, ker sem čakala na rezultat.
    Pisala je 4, ena točka ji je zmanjkala za 5. V razredu sta bili menda dve petki (28 učencev). Testa še ni dobila. Sama sem zelo zadovoljna, ker je to rezultat izključno njenega sprotnega dela. Za njo pa mislim, da je malo razočarana zaradi točke, hkrati pa vesela. Za test se ni posebno pripravljala. Prav zanima me, kakšne napake je naredila.

    Ko sem pred leti na Ljudski Univerzi v Kopru obesila oglas, da si s tapkanjem lahko pomagamo pri odpravljanju treme, me je poklical gospod v poznih tridesetih letih. Povedal je, da nujno rabi pomoč, ker ga med sestanki s poslovnimi partnerji tako muči trema, da se komaj kaj dogovori. Nerodno mu je bilo zaradi potnih rok in premočenih srajc. Tapkala sva štirikrat in po vsakem tapkanju je poročal o bistvenem izboljšanju. Nekega dne pa je med tapkanjem rekel: 
   - Kje ste bili, ko sem študiral? Umiral sem ob vseh predstavitvah, ko sem pred tablo moral zagovarjati svoj izdelek ali znanje.

   Ali je to tudi vaš problem?
   Koliko časa boste še trpeli?

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti  (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija, s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 24. november 2014

24. 11. 2014: ZMOREM - NE ZMOREM

Pozdravljeni!

   Na šoli že tretje leto vodim EFT krožek. Večinoma začnemo srečanje s pogovorom ali s pravljico. V petek pa sem na tablo napisala:

                  ZMOREM                                                 NE ZMOREM

in učence prvega in drugega razreda povabila, da pridejo k tabli, dopolnijo zapis ali pa mi povejo (ker ne znajo še pisati). Naštevali so, da zmorejo narediti preval in kolo pri športu, da zmorejo čuvati bratca, kaj naredijo sami doma in kaj v šoli. Prav tako so naštevali, česa ne zmorejo.
   Potem sem jih vprašala, KAKO SE POČUTIJO, ko nekaj zmorejo in kako, kadar jim ne gre:
- ZMOREM: dobro, veselo, srečno, najbolje na svetu, močno (jaz sem dodala še zadovoljno in sposobno);

- NE ZMOREM: žalostno, jezno, nesrečno, tečno, slabo mi je, glava me boli, ogroženo. Ta zadnja beseda iz ust prvošolke me je presenetila, zato sem jo prosila, da mi to razloži. Kar takoj je izletelo:
- Počutim se ogroženo, ker ne vem, kaj se bo zgodilo, če tega ne naredim.

  Vsak si je izbral eno stvar, ki je še ne zmore in ob tem čuti neprijeten občutek. Te občutke smo ubesedili ob tapkanju. Učenci so zehali (znak, da se sproščajo napetosti), sprožile so se bolečine v želodcu in v glavi in ko smo končali, so rekli, da se počutijo dobro, lažje.
   Nisem jih še videla, da bi mi poročali, kako jim je šlo po tapkanju, sem se pa spomnila, kako mi je pred tedni ena deklica povedala, da se ne boji več zavrteti na drogu na igralih, ker je ta strah odtapkala. 

   Vse je lažje, ko odložimo bremena ...

Prikazan je element

Vabljeni na ZAČETNO ŠTIRIURNO DELAVNICO EFT TEHNIKE, ki bo vPONEDELJEK, 1. 12. 2014, od 17.00 - 21.00 ure na DEBELEM RTIČU V DVORANI HOTELA ARIJA 
Cena: 40€. Za dijake, študente, upokojence, brezposelne ali če prideta dva iz istega gospodinjstva 10% popust. Prosim za predhodne prijave! 
(Delavnico lahko organiziramo tudi v vašem kraju. Pokličite, da se dogovorimo.)
Na delavnici boste izvedeli nekaj teorije in se naučili vse štiri korake "osnovnega recepta". Naučili se boste:
-  kako si pomagati s tapkanjem, kadar vas muči bolečina; 
-  kako s tapkanjem zmanjšati ali prekiniti navezanost na določeno hrano, pijačo;
-  kako s tapkanjem ublažiti ali povsem odstraniti negativne občutke, ki jih občutimo, 
   ko se spomnimo na nek stresen, travmatičen dogodek.

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija, s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                           ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 17. november 2014

17. 11. 2014: SAMOPOMILOVANJE ALI SOČUTJE

Pozdravljeni!

   Marsikoga, ki se prvič sreča z EFT tehniko, preseneti, da med tapkanjem govorimo o tem, kar nas je prizadelo in o tem, česa se bojimo.
   Med tapkanjem se potopimo v svoje občutke ranjenosti, razočaranosti, prizadetosti, krivde, ogroženosti, osamljenosti...
​   ​Navzven je videti, kot da se smilimo sami sebi in da tavamo v preteklosti, ki je ne moremo spremeniti in se bojimo prihodnosti, ki je nepredvidljiva. 
   Navznoter pa se zgodi to, da nas preplavi sočutje. Globoko sočutje do trpečega dela sebe, ki se je obdal z visokimi in debelimi zidovi, da ga ne bi dosegla nobena bolečina več in sočutje do hrepenečega dela sebe, ki obžaluje napačne odločitve, zamujene priložnosti ... Čudež sočutja pa je v tem, da nas poveže s svojim bistvom in z drugimi ljudmi, tudi s tistimi, ki so nam povzročili bolečino. To se ne zgodi na silo, ker nam glava (ali knjiga, učitelj, religija) pravi, da je zdravo ali prav. Zgodi se povsem naravno v varnem zavetju srca, ki se odpre pretoku ljubezni.
 
Vabljeni na ZAČETNO ŠTIRIURNO DELAVNICO EFT TEHNIKE, ki bo v PONEDELJEK, 1. 12. 2014, od 17.00 - 21.00 ure na DEBELEM RTIČU V DVORANI HOTELA ARIJA 
Cena: 40€. Za dijake, študente, upokojence, brezposelne ali če prideta dva iz istega gospodinjstva 10% popust. Prosim za predhodne prijave! 
(Delavnico lahko organiziramo tudi v vašem kraju. Pokličite, da se dogovorimo.)

Zelo priporočam ogled predavanja: TED Brene Brown: Moč ranljivosti 
Brene Brown preučuje človeško povezanost - našo sposobnost empatije, pripadanja, ljubezni. V ganljivem, zabavnem predavanju na TEDxHouston deli globok vpogled iz svojega raziskovanja, ki jo je usmerilo v osebno iskanje boljšega razumevanja sebe in človeštva. Vredno, da ga delite. Slovenski podnapisi (vir: TED).
IZ PREDAVANJA:
Obstajala je samo ena spremenljivka, ki je ločevala ljudi, ki imajo močan občutek ljubezni in pripadnosti in ljudi, ki se resnično bojujejo zanj. In sicer so ljudje, ki imajo močan občutek ljubezni in pripadnosti verjeli, da so vredni ljubezni in pripadnosti. To je to. Verjamejo, da so vredni.
Ti ljudje, zelo enostavno, so imeli pogum biti nepopolni. Imeli so sočutje, da so bili prijazni najprej do sebe in potem še do drugih, saj, kot se je izkazalo, ne moremo biti sočutni z drugimi, če nismo prijazni do sebe. In nazadnje, imeli so povezanost, in -- to je težji del -- kot rezultat avtentičnosti, so bili pripravljeni spustiti tisto, kar so mislili, da morajo biti, zato, da so bili tisto​,​ kar so. In to moraš absolutno narediti za povezanost.
Druga skupna stvar pa je bila ta: popolnoma so sprejeli ranljivost. Verjeli so, da jih tisto, kar jih naredi ranljive, naredi čudovite. Niso rekli, da je ranljivost prijetna, niti niso rekli, da je boleča. Povedali so samo, da je nujna. Govorili so o pripravljenosti, da prvi rečejo: "Ljubim te.", pripravljenosti, da nekaj naredijo, čeprav ni nobenih zagotovil, pripravljenosti predihati se skozi čakanje na zdravnikov klic po opravljeni mamografski preiskavi. Pripravljeni so vlagati v odnos, ki se mogoče bo, ali pa ne bo izšel. Menili so, da je to osnova.

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 10. november 2014

10. 11. 2014: SE POPOLNOMA IN GLOBOKO SPREJEMAM

Pozdravljeni!


   Marsikoga moti, ko pri tapkanju rečemo stavek:

   Čeprav sem..... (npr.: jezna, žalostna, tečna, nesrečna ...), 

- SE POPOLNOMA IN GLOBOKO SPREJEMAM ali
- SE IMAM RADA, TAKA KOT SEM ali
- SPREJEMAM TE OBČUTKE.

   Jaz si te neprijetne občutke "naslikam" kot jokajoče dojenčke.
    

   Kaj bi naredili z jokajočim dojenčkom, malčkom, otrokom?
   Ali bi se obrnili proč? Bi čakali, da neha jokati? Bi si zatisnili ušesa? 
   Bi ga okregali, moralizirali, ga primerjali z drugimi, ki so močnejši, sposobnejši, boljši? ... 

ALI ...

   Bi ga vzeli v naročje? Bi ga objeli? 
   Bi ga vprašali, kaj se mu je zgodilo in mu prisluhnili? 
   Bi ostali z njim, dokler se ne pomiri?

   Če bi bili VI ta dojenček, malček ali otrok, KAJ BI SI ŽELELI, DA NEKDO STORI ZA VAS?
   Bi želeli, da vas ignorira, ponižuje, kritizira, zmerja ..., v trenutku, ko ste nemočni, prizadeti in že itak iz sebe?

   In jaz to vidim in občutim, predvsem občutim, tako, da v mojih občutjih in spominih
NI NIKOGAR DRUGEGA, KI BI MI DAL, KAR SI ŽELIM, ZATO SI REČEM, DA SE SPREJEMAM IN DA SE IMAM RADA. Sebi (še enkrat) povem, kaj se mi je zgodilo in sem sama s sabo toliko časa, da se pomirim. 
​   ​Saj ženske to pogosto počnemo, vendar je drugače, če zraven tapkate. Če tapkate, obstaja zelo velika verjetnost, da zaradi tega dogodka, teh besed, tega pogleda ..., ne boste jokale nikoli več. Ostal bo samo spomin, boleči občutki pa se bodo stopili kot lanski sneg. To je svoboda, ki jo obljublja tehnika EFT.


   Ko se sama potolažim, je vsem, ki so mi blizu, lažje, ker čutijo, da sem v redu in da 
​MOJE POČUTJE NI NJIHOVA ODGOVORNOST​.



Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti  (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"


Pozdravljeni ga. Berta,
hvala za poslano. Mi je dalo misliti, zakaj nam je težko ali čudno izgovarjati:
- SE POPOLNOMA IN GLOBOKO SPREJEMAM ali
- SE IMAM RADA, TAKA KOT SEM ali
- SPREJEMAM TE OBČUTKE.
Mogoče izhaja to iz tega, ker nismo prepričani, da si zaslužimo imeti radi sami sebe in se globoko sprejemati? Velikokrat sem namreč že slišala in prebrala, da moramo imeti radi najprej sebe in tako nas bodo lahko imeli radi tudi drugi, itd. Vendar, ko sem morala to, da se popolnoma in globoko sprejemam izgovoriti pri tapkanju, je bilo čisto nekaj drugega. Res, čudno in tako nenavadno, da sebi rečem kaj takega. Saj moramo biti sami, ja, vedno skromni in ponižni, ne smemo se hvaliti (jaz sem to sprva namreč tako razumela). In občutila sem kot nekakšno krivdo in nelagodnost že ob misli, da bi jaz lahko imela sebe rada in se celo sprejemala taka, kot sem. Saj vendar nisem nikoli dovolj dobra, da bi si lahko to kar sama potrdila. In vedno sem iskala in čakala ali pričakovala potrditev, oceno od zunaj - od drugih. In nazadnje bila zmeraj nezadovoljna sama s seboj in odvisna od drugih oz. moje razpoloženje je bilo odvisno od tistih, ki so bili okoli mene. In od kod to prihaja? Iz otroštva in najstništva, itak, od kod pa, če ne - ko sem poslušala: ne, to pa ne boš, ne smeš, ni dobro zate, bodi skromna, ponižna,...In zakaj? Zato, ker ne, so bili največkrat odgovori, brez dodatnih pojasnil. Ok, sem si mislila, jaz si tega in onega pač ne zaslužim, pa niti dobro ne vem, zakaj. Vse to se je najbrž vtisnilo nekam globoko in mi ves čas govorilo, da sama sebe pa res ne morem imeti rada in se sprejemati, ker me morajo sprejeti najprej drugi, šele potem se bom lahko tudi sama. Ampak to ne sme biti tako, a ne? In se zadnje čase trudim, da ne bi bilo. Tudi s tapkanjem. In gre počasi, ampak se premika na bolje. Še vedno pa pridejo tudi tisti črni dnevi vmes, ko vse pokvarijo. Ampak za dežjem zmeraj posije sonce. Prej ali slej. :-)
Upam, da nisem zamorila, ampak prijelo me je pač, da napišem.

Lep pozdrav

ponedeljek, 03. november 2014

3. 11. 2014: ZAKAJ (nekateri) OTROCI NE TAPKAJO S STARŠI?

Pozdravljeni!
   Že večkrat se je zgodilo, da so starši pripeljali na tapkanje otroka in so bili po srečanju začudeni, kaj vse je otrok zaupal meni, staršem pa ne. Večinoma se sprašujejo, kaj delajo narobe, da jim otroci zamolčijo tudi pomembne stvari. 
   Mislim, da sta za to dva pomembna razloga. En razlog je samo tapkanje, ki deluje sproščujoče in lažje povemo stvari, ki nam ležijo na duši. Drugi razlog pa je ta, da so otroci v razmerju do staršev v podrejenem položaju in zato razvijejo obrambni mehanizem, s katerim želijo ZAŠČITITI STARŠE. Ne morejo jim zaupati svojih težav, ker ne morejo gledati starša, ki trpi!​

Otroci si želijo biti ljubljeni! In pika. In imajo nadvse radi svoje starše! In pika. Manjši, kot so otroci, večji svet zanje predstavljajo starši! Ko otrok zraste v mladostnika, se razmerje obratno sorazmerno spremeni in pomen staršev zmanjša na minimum. Ko dozori, pa jim v odraslosti da primerno mesto. A ne glede na vse, otrok je že po definiciji odvisen od staršev in v svoji odvisnosti brani objekt, ki mu zagotavlja eksistenco, razvije mnoge obrambne mehanizme! 

   Starši, tapkajte svoje težave in boste tako najbolj pomagali otroku. Otrok pa naj tapka z osebo, ob kateri se lahko popolnoma sprosti in izrazi svojo stisko. 

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 20. oktober 2014

20.10. 2014: NE UBIJ GLASNIKA! (Don't kill the messenger!)

Pozdravljeni!

   Tapkala sem z gospo, ki si po končani zvezi želi "ozdraviti strto srce". Tako bi rekli v pesniškem jeziku, ona pa pravi, da bi rada odložila boleče spomine, da ne bi šli z njo v novo zvezo. Pripovedovala mi je o dogodkih, ki so jo prizadeli in vsakič sva bolečino, ki se je pojavljala v različnih delih telesa, odtapkali do konca. Prevladoval je občutek žalosti in razočaranja. 

   To ni bilo najino prvo tapkanje in po eni uri čiščenja bolečih spominov sem jo vprašala:
- Kateri dogodek pa vas je najbolj zabolel?
Obraz se ji je spačil v bolečini in zvila se je je v dve gubi. Tapkali sva v tišini in njej so tekle solze ... Jaz sem govorila:

KARATE:
Čeprav me preveč boli, o tem ne morem govoriti, sprejemam ta občutek.
Čeprav boli za umret, zaupam tapkanju in vem, da bo bolečina popustila.
Čeprav je to že minilo in jaz sem preživela, je v meni še vedno ta bolečina. Popolnoma in globoko se sprejemam in si dovolim izraziti svoje občutke.
PO TOČKAH:
- boli me, ne morem govoriti, prizadelo me je, minilo je, čutim to bolečino in dovolim, da odteče ...

   Ko se je pomirila, mi je povedala:
- Najhuje je bilo, ko mi je rekel, da me nima več rad. 
Ko je izrekla to na glas, so jo spet oblile solze in nadaljevali sva s tapkanjem. Naenkrat pa se je ustavila in rekla:
V svoji glavi sem zaslišala stavek: Don't kill the messenger! (prevod: Ne ubij glasnika/sla!) Kaj to pomeni?
(Pri svojem delu uporablja ang. jezik in tudi med tapkanjem uporablja angleške izraze; razmišlja v večih jezikih.)

   V pogovoru sva ugotovili, da je v otroštvu najbolj pogrešala, da bi ji starši z besedami povedali, da jo imajo radi. Bili so skrbni in na razne načine izkazovali, da jo imajo radi. Ona pa si je najbolj želela, da bi ji kdo rekel: RAD/A TE IMAM!
   Tako sva uspešno prišli do korenine problema in tapkali bolečino iz otroštva. Ugotovila je, da je mala deklica v tem neizpolnjenem hrepenenju sprejela sklep, da ni vredna ljubezni. Ko sva odtapkali to prepričanje, je rekla:

- Sedaj bom z lahkoto izrekla drugi del stavka med tapkanjem: SE POPOLNOMA IN V CELOTI SPREJEMAM ali SE IMAM RADA. Vedno sem čakala, da mi bo to rekel ali dal nekdo drug.

(https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=23&cad=rja&uact=8&ved=0CCgQFjACOBQ&url=http%3A%2F%2Fwww.mirabi.org%2Fupload%2Fd200308172036clanekoimagopartnerskiterapiji1rogla2005doc.doc&ei=EDVFVKKzKcTbauqogcgG&usg=AFQjCNEieX69chpk3pqBIJbTdDkWcrAIvA&sig2=zhy8HoKY_Cb7psqrtiK7uQ&bvm=bv.77648437,d.d2s)
2. Kaj prinesemo iz otroštva 
Imago PT (partnerska terapija) uči, da vsi pridemo v odnos z zgodovino, ki nas opredeljuje. Ta zgodovina je sestavljena iz štirih področij: nezadovoljene potrebe iz otroštva, izgubljeni deli sebe, preživetvene strategije in Imago. Vsa ta zgodovina je osnova za izbor partnerja ter seveda za frustracije, ki jih doživljamo z njim.

2.1. Nezadovoljene potrebe iz otroštva
Vsak od nas je bil v različnih obdobjih svojega življenja na tak ali drugačen način ranjen. Še tako ljubeči starši so kljub svojemu dobronamernemu ravnanju povzročili, da smo se včasih počutili osamljene, nerazumljene, omejene v naši svobodi ali kreativnosti, prisiljene v nekaj, kar nam je povzročalo bolečino ali strah… Skratka, v odnos smo prišli z ranami, ki so se zapisale v našo podzavest in občutki, ki smo jih občutili kot otroci, se nam pojavljajo ob ravnanju našega partnerja. Vsak si zna predstavljati situacijo, ko pokličemo partnerja na mobilni telefon, le ta pa prekine klic, ker je na sestanku. Če se takrat v nas pojavijo občutki manjvrednosti, zavrnitve ali jeze, je prav verjetno, da smo bili kot otroci mnogokrat zapostavljeni ali odrinjeni s strani nam pomembnih skrbnikov. In tako nič hudega slutečega partnerja, ki pride iz službe, čaka kup očitkov ali jeza »majhnega otroka«, ki se je ponovno srečal z bolečo situacijo iz otroštva. 

V vsakem obdobju razvoja se razvijajo različne sposobnosti, ki so pomembne za preživetje. V tem obdobju je odgovornost staršev, da dajo otroku ustrezne potrditve in dovoljenja. Ne glede na to, kako dobri, ljubeči in skrbni so bili starši, so s svojim ravnanjem hote oz. nehote povzročili, da otrok ni vedno dobil tega, kar je potreboval. S tem so se v otrokovem razvoju naredile rane, ustvarile nezadovoljene potrebe in hrepenenja. V teh obdobjih otrok razvije različne preživetvene strategije. V teh obdobjih nastanejo tudi prepričanja ali »pogodbe« o sebi in drugih. Sklenili smo jih sami s seboj zato, da smo ohranili pozitivno samopodobo in izbrali vedenja, ki so nas ščitila pred ranami.
Po Imago PT smo vsi doživljali določene traume oz. smo bili ranjeni vsaj v eni od razvojnih faz, lahko pa tudi v večih. V svojo bližino nezavedno pritegnemo takega partnerja, ki je bil ranjen v isti razvojni fazi kot mi, samo razvil je komplementarno preživetveno strategijo. 

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija,s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 13. oktober 2014

13. 10. 2014: KLAVSTROFOBIJA IN EFT

Pozdravljeni!

   Sredi poletja je na tapkanje prišla gospa, ki se ji je po operaciji razvil strah pred zaprtimi, temnimi in majhnimi prostori. Že pred operacijo je nekajkrat doživela napad panike, če ni bila v bližini izhoda, vendar je to ni oviralo pri vsakdanjem življenju. Po operaciji pa so postali napadi panike tako siloviti, da zaradi strahu pred njimi ni mogla nadaljevati s pregledi in zdravljenjem. Zdravnica ji je napisala napotnico za psihiatra. Odločila se je, da bo poskusila s tehniko EFT.
    Na prvo srečanje je prišla še zelo slabotna. Običajno s strankami tapkam v kabinetu. Ker sem vedela, kakšne težave ima, sem jo sprejela v veliki svetli učilnici. Po pozdravu je šla mimo pripravljenih stolov in se namestila poleg odprtega okna. "Tu bo v redu," je rekla skromno in se opravičevala, da drugače pač ne more. Pripovedovala mi je, kako ni mogla na ultrazvočni pregled, ker je bila naprava v majhnem prostoru brez oken. Zagrabila jo je panika in ni se mogla dovolj sprostiti, da bi vstopila, kaj šele, da bi se ulegla na posteljo. Ves čas se je zavedala, kako noro
​ in​
 nelogično je to, kar čuti, vendar si z razumom ni mogla pomagati. Zdravnik ji je naročil, naj vzame dve tableti Helexa (proti tesnobi) in se čez nekaj ur vrne. Tableti sta bolj malo pomagali. Pregled so uspeli opraviti, ko se je spraznila čakalnica, da so bila vrata lahko odprta, spremljal jo je partner in jo držal za roke, pa tudi doktor je bil razumevajoč in potrpežljiv. 
​    ​
Pred njo je še dolgo zdravljenje, ki
​bi ga​
 klavstrofobija ves čas ovirala, zato je hotela najprej opraviti z njo. Razložila sem ji, kako poteka tapkanje, tapkali sva nekaj krogov in to je bilo za
​ prvič​
 vse, kar je zmogla.
    Na drugem srečanju sva se takoj lotili problema. Povedala je, da jo je najbolj strah temnih prostorov. Zagrnila sem zavese v učilnici do te mere, da je začutila rahlo tesnobo in sva tapkali. Tapkali sva, dokler ni tesnoba popustila, potem pa še malo zagrnili in nadaljevali s tapkanjem. Bala se je tudi, da bo ostala brez zraka. Tapkali sva tudi to in po eni uri tapkanja sva sedeli v 6 kvadratnih metrov veliki garderobi, brez oken, v popolni temi, tapkali, se smejali in se čudili, kako je to možno. Ko to pišem in se spominjam, mi gredo mravljinci po telesu ...
    Naslednjič je povedala, da se je pojavil nov vidik njene fobije. S prijatelji so se dobili na terasi lokala. V njej je začela naraščati napetost, ko so gostje zasedli dve sosednji mizi in se ji je zdelo, da ji bo zmanjkalo zraka. Že ob pripovedovanju je začutila občutke v telesu, ki sva jih tapkali kar dolgo časa. Ni se mogla spomniti, da bi se kdaj dušila ali da bi kdaj v množici padla skupaj. Tapkanje je kljub temu delovalo, saj sem ji svetovala, da naj testira uspešnost tapkanja in ji dala navodila. Tapka naj že doma, preden gre iz hiše. Obdela naj vse možne črne scenarije in se počasi pomika proti skupini ljudi. Če začuti napetost, negativne misli, naj tapka, dokler se ne pomiri. 

»Česar se človek v resnici boji, je nastop panike in ne samo dogajanje, ob katerem je prepričan, da se paniki ni mogoče izogniti.« Z drugimi besedami, ni krivo dvigalo, ampak strah, da ga bo v dvigalu zagrabila panika.
Korak v napačno smer -  Vstop v svet klavstrofobije se običajno začne, ko se človeku enkrat zgodi panično presenečenje. Menedžer se denimo odloči, da bo uporabljal samo stopnice, ker je po napornem dnevu popil več skodelic močne kave in mu je začelo v dvigalu močno razbijati srce. Domneva namreč, da je srčno aritmijo povzročilo dvigalo. To je njegov prvi korak v napačno smer. Kadar se nekdo začne nekemu dogodku izogibati zaradi strahu, je že v začaranem krogu, saj ga ni več mogoče prepričati, da vožnja z dvigalom ni nevarna.
Panika se pri mnogih ljudeh spremeni v način življenja. Stalno pričakovanje strahu pogosto omeji njihov način delovanja in zniža njihovo kakovost življenja. Njihov vsakdanjik je napolnjen s pričakovanji strahu in načrtovanjem, kako se izogniti domnevnim nevarnim situacijam. To izogibanje se nato širi na vedno več različnih situacij in prizadeti porabi veliko časa, da bi pravočasno opazil opozorilna znamenja. Izmišlja si razne tehnike, ki bi mu omogočile, da bi se tem situacijam izognil.
   Naslednjič je navdušeno pripovedovala, kako lepo se je imela na Ribiškem prazniku, kjer je bila štiri ure!!!

1. pismo:
Draga Berta, sem še kar v redu, tu pa tam pride kak slab dan... se zgodi. Kar se tiče moje fobije se izboljšuje, bila sem že pri sestri, v cerkvi, v manjših trgovinah, danes pri mami... Ko sem bila na pregledu v Ljubljani, me je sicer malo ščemelo v trebuhu preden sem šla v laboratorij, ampak do panike ni prišlo. Pri zdravnici sem bila 50 min v majhni ordinaciji, počutila sem se čisto OK. Vprašala me je celo, kako sem se lahko tako hitro pozdravila. Sem ji povedala o tapkanju in je bila fuuuul zadovoljna. Rekla mi je, da bi take rezultate pri psihiatru dosegla komaj po enem letu. Bodite dobro in ostanite taka zlata, prijazna, polna dobre in pozitivne volje še naprej... skratka moj angel s perutkami. 
Lep pozdrav.

2. pismo:
Imela sem prvi pregled pri moji ginekologinji, ki me je tudi operirala in je rekla, da jo zanima, kako me je tako hitro ta fobija popustila. Sem ji povedala, kaj sem delala in tudi malo razložila. Je rekla, da bi ona to rabila, da ne bi bila tako pod stresom. Sem ji rekla, da naj proba, da deluje zelo hitro. Potem sem morala še na en manjši poseg in ko sem se pripravljala za pregled, sem čakala v zeeeelooooo majhni zaprti kabini, za vsak slučaj sem dva kroga odtapkala...in valda prenesla in zdržala sem vse brez problema. 
Zdaj pa moja najlepša novička, postala sem nona najlepši vnukinji na svetu! Danes jo grem v bolnico pogledat. 
Lep lep pozdrav...

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"