Pozdravljeni!
Prejšnji teden je tapkalce razveselila novica, da so našo predano učiteljico tapkanja Piko Rajnar nominirali za Slovenko leta. To je veliko in zasluženo priznanje njenemu delu in lep način, da bo za tehniko EFT zvedelo še več ljudi.
Pred mojimi očmi pa se je zgodilo nekaj navdihujočih osvoboditev izpod čustvenih bremen, ki jih še nisem uspela natipkati, zato pošiljam mail, ki ga je napisala moja kolegica. Poleg tapkanja se ukvarja še s pisanjem pravljic po naročilu in poučevanjem čuječnosti. Čuječnost pomeni biti pozoren na določen način, ko namensko zavestno opazujemo svoje čutenje (senzorično izkušnjo), čustvovanje in misli v sedanjem trenutku brez reagiranja in brez ocenjevanja.
Pravijo, da sta v odnosu obe strani odgovorni za skupen odnos. Torej 50:50. To pomeni, naredim svojo polovico, kaj bo na drugi strani, pa ni več v mojem dosegu, kajne?
Kaj če spremenimo tole postavko in rečemo, da morata biti za dober odnos obe strani odgovorni 100%, torej 100:100. Kaj bi to pomenilo?
Recimo, da sem v slabem odnosu, kjer je prisotna takšna ali drugačna zloraba, čustvena, psihična, telesna, ali pa zanemarjanje (seveda govorim o odraslih osebah). Mar to pomeni, da vzdržujem ljubeče stanje, nekdo pa slabo ravna z menoj?
Namesto tega lahko poskusim s tapkanjem. Za tisto drugo polovico se vprašam:
Zakaj, kako, s čim dopuščam tako ravnanje do sebe?
Kaj se spremeni pri taki drži? Nisem žrtev, prevzamem odgovornost, iščem rešitev, ne obsojam, ne krivim, ne sramotim, ker nimam koristi od tega. In ne govorim le o odnosih doma, pač pa tudi o odnosih na delovnem mestu, do inštitucij, učiteljev, prijateljev, nasprotnikov.
Tapkanje ali EFT je tehnika čustvenega osvobajanja, torej je namen sprostitev zastalih čustev. Najprej jih prepoznam. In zakaj pišem to v povezavi z odnosi? Če preskočim zgodbo, zaplet, situacijo, recimo, ta mi je rekel to in to, v službi se mi je zgodilo to in to, na avtobusu me je zmerjal ta in ta (otroci), na davčni so mi izračunali to in to, na servisu so mi naredili to in to.... Torej preskočim ta del in pogledam vase, kaj čutim, kje čutim, kako intenzivno. Recimo jezo veliko za 8, pod njo strah za 10, in pod njim zapuščenost za 9. V trebuhu, v grlu ali v ramenih.... stiska, reže, duši.... in to odtapkam.
Primer zaporedja:
Čeprav čutim ta strah, se sprejemam taka, kot sem in spoštujem sebe in svoje občutke, ki mi kažejo, da se nekaj dogaja z menoj.
Čeprav čutim ta strah velik za 10, se imam vseeno rada. Pač čutim strah, a nisem le ta strah in v meni je prostor tudi še za sprejemanje sebe, take kot sem.
Čeprav je v meni ta občutek strahu, pa to nisem cela jaz, a vseeno sprejemam to, kar čutim in sebe, taka kot sem.
Po točkah tapkamo: strah, čutim ta strah, v trebuhu ga čutim, ....
Na enak način se lotim tudi zapuščenosti in jeze.
Morda se spomnim, od kdaj mi je znan tak občutek in odtapkam lahko tisti dogodek, nato pa se vrnem k zgodbi in pogledam, kaj in kako čutim sedaj in kaj mi je storiti. Seveda lahko tapkam tudi zgodbo, pripovedujem, kaj se je zgodilo, kaj je kdo rekel in tapkam občutke, ki se sprožijo ob tem.
In zdaj odnosi: Kaj ko bi v nesporazumu vsaka stran najprej nevtralizirala čustva, odtapkala, oddihala, karkoli pač in se nato vrnila k zunanji zgodbi, če bi še bila pomembna in če bi bila, bi se odraslo reševala, kajne?
Odgovorno in spoštljivo do sebe in nasprotne strani.
Dr. Darja Bitenc Logar, http://www.
Če se vam zdi, da bi vam to znanje lahko prišlo kdaj prav, ste vabljeni na delavnico!
Lep pozdrav
Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
Ni komentarjev:
Objavite komentar