ponedeljek, 9. december 2013

9. 12. 2013: NAJBOLJŠE IGRAM, ČE SEM SAM

Pozdravljeni!

   Učencem večkrat razlagam, da je njihovo delo primerljivo s športnim treningom. Učijo se novih veščin, temu namenijo veliko časa, potrebnih je veliko ponovitev in zato je včasih delo dolgočasno in naporno. Pomemben je rezultat ali v šoli ocena, zaradi česar so napeti, v stresu. Mnogi športniki (in večina gledalcev) so prepričani, da je dovolj, če redno in zavzeto trenirajo. Vrhunski športniki namenjajo pozornost tudi prehrani, dnevnemu ritmu, počitku in regeneraciji. Vse to je povezano s pripravo telesa. Vendar pa to ni dovolj in mnogi namenjajo pozornost ustrezni psihološki pripravi. Pomembno je, da smo v času tekem (ali ocenjevanj) v optimalni telesni in psihični pripravljenosti. 
   Prav dobro se še spomnim, kako sem v gimnaziji matematični test pisala 1, ker sem pred tem ugotovila, da sem izgubila zlat prstan. V stanju razburjenosti ni bilo najmanjše možnosti za potrebno koncentracijo. Znanstveniki ugotavljajo, kako pomembna so čustva v procesu učenja. Boljšemu učenju in pomnjenju pomaga prava mera razburjenosti, radovednosti, medtem ko močna čustva, občutki nesposobnosti in odpora delujejo zaviralno.

   Prejšnji teden sem z dvema šolarjema, navdušenima košarkarjema, testirala, kako z izvajanjem tehnike EFT doseči boljši rezultat.
   Prvi je pri desetih metih na koš dosegel le dva zadetka. Spraševala sem ga, ali ga moti, da je v drugi telovadnici, ali je žoga v redu ... Hitro je ugotovil, da se mu zdi, da je koš previsok. Sedla sva pod koš in tapkala:
KARATE:
Čeprav sem le dvakrat zadel koš, sem jaz dober košarkaš.
Čeprav mi danes sploh ne gre, rad mečem na koš.
Čeprav je ta koš previsoko, rad mečem na koš.
PO TOČKAH:
samo dvakrat sem zadel, danes mi ne gre, ta koš je previsoko, samo dvakrat sem zadel, ta koš je previsoko, ne morem zadeti, ta koš je previsoko, ne morem zadeti, ker je previsoko ...
Radovedno se je lotil novih desetih košev in zadel petkrat. 
Tapkanje pomaga, je zaključil povsem brez dvoma. Preprosto. Otroci ne komplicirajo.

   Drugi je zadel pet od desetih metov in rezultat komentiral:
- Nisem bil zbran. Nisem zadovoljen z rezultatom. To lahko doseže vsak, jaz pa treniram. Jaz znam bolje.
   Njegove misli in občutke sva pretapkala in ponovno je metal na koš. Dosegel je enak rezultat. Vprašala sem ga:
- Ali tapkanje ne deluje?
- Ne, tapkanje deluje. To vem. (Uspešno je že odtapkal tremo pred govornimi nastopi.)
- Kdaj dosežeš najboljši rezultat? V kakšnih pogojih, okoliščinah?
Najboljše igram, če sem sam in mi nihče ne šteje.
   Tako sva ugotovila, da sva moteči dejavnik mama in jaz. Tapkala sva občutke, ki jih je imel zaradi pritiska, treme. V trebuhu je čutil napetost za 5 (jakost občutka na lestvici od 0 do 10). Kako naj se športnik, ki je najboljši, ko je sam, izkaže pred publiko na tekmi?
   Marsikateri športnik na tekmah doseže slabši rezultat ali slabše igra kot na treningu. Pomoč s tapkanjem je enostavna in hitra. Včasih pa je treba biti pravi detektiv, da tapkalec ugotovi, kaj ga moti, oziroma, katero prepričanje mu onemogoča pot do uspeha. Vendar se splača vztrajati. 

   Kdaj ste pa vi najboljši? In kaj vas najbolj moti, ovira, da bi bili še boljši ali pa bolj zadovoljni s tem, kar ste že dosegli? 
   Kaj bi si želeli "odložiti", pa ne veste kako?

"Zlahka bomo uspeli, če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, ki nam je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo včerajšnje breme nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden si ga moramo naložiti." John Newton


Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. 
Potem boste vedeli, da so te zgodbe resnične in da tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti.

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280

Ni komentarjev:

Objavite komentar