Pozdravljeni!
Prejšnji teden sem tapkala z mlajšim moškim, ki ga v prihodnjih dneh čaka manjši operativni poseg.
Ob prihodu je povedal, da je za njim psihično naporen teden, ker je v službi malo dela, zunaj pa toplo pomladno vreme. Tako mu je bilo težko sedeti v pisarni, da je po nekaj sončnih dneh v "službenem zaporu" kar vzel dopust.
Po začetnem klepetu sva se lotila strahu pred operacijo. Če hočete biti učinkoviti pri delu s tapkanjem, je pomembno, da ste čim bolj specifični, zato sem ga veliko spraševala. Povedal je, da na splošno ne hodi rad v bolnišnico in da mu je čudno, da nekateri hodijo v bolnišnico na kavo. Biti v bolnišnici je tako, kot "da bi šel prostovoljno v zapor". Na srečo nihče v družini ni pogosto v bolnišnici.
- Ali ste že bili kdaj na operaciji?
- Enkrat sem imel en manjši poseg in sem šel še isti dan domov. Vse je v redu potekalo.
- Česa vas je najbolj strah?
- Najbolj me je strah čakanja. Da bom kar ležal tam.
(Če bi me vprašali, naj naštejem 10 možnih strahov povezanih z operacijo, na tega gotovo ne bi pomislila. Vendar imajo občutki svojo logiko in odgovore ima klient.)
- Ali vas je strah še česa? Vas je strah narkoze? Ali pa da operacija ne bo uspela?
- Ne, zdravnikom popolnoma zaupam.
- Vas je strah bolečine po operaciji?
- Ne, vem, da bo malo bolelo, ampak tega me ni strah.
Zmanjkalo mi je vprašanj in sva začela tapkati. Strah je čutil kot pritisk v želodcu za 8 do 9. Po nekaj krogih tapkanja se je jakost spustila na 7. In mi je padlo na pamet vprašanje:
- Kam daleč nazaj seže vaš spomin na bolnišnico?
- Ja, sedaj se spomnim. Ko sem imel 7 ali 8 let, sem bil med poletnimi počitnicami dva tedna v bolnišnici. Bolel me je trebuh in imel sem visoko vročino. Bilo mi je grozno dolgčas in vroče ... zunaj je bilo lepo vreme, jaz pa sem bil zaprt v bolnišnici. Zdravniki dolgo časa niso ugotovili, kaj mi je in mamo je bilo strah med čakanjem na izvide.
Po razkritju te zgodbe je njegov strah postal popolnoma smiseln. Nelogično je postalo logično. In strah je bil hitro odtapkan, ker sva s skupnimi močmi našla njegove korenine.
In na koncu sem ugotovila, da je že ob prihodu ta zgodba silila na plan, ko je govoril o "zaporu" in o nemiru, ki ga čuti, če je na lep dan v zaprtem prostoru.
Česa je pa vas strah? Se spomnite zgodbe, kako je nastal?
Če bi se radi osvobodili, tapkajte.
Vabim na skupinsko tapkanje, ki je na OŠ Dekani ob TORKIH OB 18.00 URI (glavni vhod). Tapkanje poteka tako, da je vsak osredotočen na svoj problem (ni vam treba na glas razlagati), skupaj pa tapkamo po akupresurnih točkah.
Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).
Lep pozdrav
Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
UČITELJICA, IZVAJALKA EFT,
ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
Ni komentarjev:
Objavite komentar