Pozdravljeni!
... je povedal gospod, ki ga izčrpava stres v službi. "To je najhuje."
Že na prejšnjem srečanju sva tapkala na to temo in raziskovala, kaj povzroča stres in tesnobo. Pretapkala sva dve neprijetni izkušnji iz prejšnjih služb, ukazovalnega šefa in razočaranje, ker mu kljub dobremu delu niso podaljšali pogodbe. Vprašala sem ga, kako dolgo si že prizadeva, da bi bilo vse perfektno. Pripovedoval je, da se tega spomni iz srednje šole. Zelo se je trudil za dobre ocene. Tapkala sva tudi občutke iz srednje šole, predvsem strah, da ne bi bil dovolj dober.
Po tapkanju sem razmišljala, da se morava naslednjič vrniti k tej temi, ker mi je občutek govoril, da v tej zgodbi še nekaj manjka.
Na drugem srečanju sem mu ponudila misel, da je v službi gotovo stresno, ker se mora držati določenih rokov. Takoj me je popravil:
- "S tem nimam problemov. Najhuje je, ker mora biti vse perfektno."
- "Dobro me poslušajte, ker je to vprašanje zelo pomembno. Kdaj je postalo tako pomembno, da je vse perfektno? Katera pomembna oseba v vašem življenju (avtoriteta) je od vas zahtevala, da je vse perfektno?"
Vzel si je čas za razmislek, globoko vdahnil in rekel:
- "Mogoče je pa to še iz osnovne šole. Ko smo se učili poštevanko, je bila moja mama zelo vztrajna in zahtevna. Nekateri govorijo, da moraš znati poštevanko, tudi če te zbudijo sredi noči, moja mama pa je to res naredila."
Pripovedovanje in spominjanje je zbudilo tudi občutke v telesu. Začelo ga je tiščati v prsih. Odtapkala sva strah, da se bo zmotil, da bo razočaral mamo in da bo mama jezna, pa še tiščanje v prsih ter težo v nogah, ki se je pojavila med tapkanjem. Seveda sva se zavedala, da je mama to počela z najboljšimi nameni in je naredila najbolje, kot je vedela in znala. Zelo verjetno pa to ni bilo prvič, da je pričakovala perfektnost od svojih otrok.
Ko so se pomirili duhovi iz preteklosti, pa ga je presunilo spoznanje.
- "Tako se tudi jaz obnašam do svoje hčerke. Ne prenesem, da je umazana, nerodna, da dela napake ..."
KARATE:
Čeprav vem, da sem prizadel svojega otroka in mi je zaradi tega težko, se popolnoma in globoko sprejemam.
Čeprav želim svojemu otroku vse najbolje in se trudim po najboljših močeh, delam napake. Kljub temu se imam rad.
Čeprav sem jezen na mamo in nase, odpuščam obema. Naredila sva največ, kar sva lahko.
PO TOČKAH:
žal mi je, hudo mi je, jezen sem, opuščam staro prepričanje, to ni dobro zame in za mojega otroka, spuščam to potrebo po perfektnosti, tudi če se zmotim, sem vreden ljubezni, tudi če hči naredi kaj narobe, jo imam rad, sedaj razumem, zakaj sem to počel, odpuščam sebi, odpuščam mami in vsem mojim prednikom, ki so se trudili postati perfektni ...
Ali se prepoznate v zgodbi? Je vaša podobna?
Vidite, kako ponavljate vzorce vaših staršev in čutite nemoč, ko jih želite spremeniti?
Vabim na skupinsko tapkanje, ki je na OŠ Dekani ob TORKIH OB 18.00 URI (glavni vhod). Tapkanje poteka tako, da je vsak osredotočen na svoj problem (ni vam treba na glas razlagati), skupaj pa tapkamo po akupresurnih točkah.
Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti(berta.rebol@gmail.com, 040 516 280) .
Lep pozdrav
Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
UČITELJICA, IZVAJALKA EFT,
ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim."
Ni komentarjev:
Objavite komentar