Pozdravljeni!
Počitnice so se končale. Zame to pomeni, da ne bo več dolgih jutranjih posedanj na balkonu z dišečimi rožami, ki jih obletavajo pisani metulji in s cvetnim prahom obtežene čebele. Včasih posedava skupaj z možem in se predajava tem trenutkom večinoma v tišini. V tišini, ki je prijetna in povezuje.
Kadar pa sem sama, če ne štejem mačka, ki se lenobno preteguje in dremlje v bližini, je v moji roki knjiga. In na mizi poleg mene vsaj še tri. Berem vse povprek, povsod so listki, podčrtani stavki, klicaji. In v tem neskončno uživam. Letos sta me s knjigami založili dve prijateljici. Tematika: odnosi v partnerstvu in v družini, teorija in terapija. Zapleten teoretični jezik postane razumljiv povprečno razgledanemu bralcu med branjem primerov terapevtskih obravnav.
Mojo pozornost je pritegnil primer obravnave družine, ki je prišla na terapijo, ker šolska psihologinja fantu "ni mogla več do živega" in je svetovala resno terapijo. Trinajstletnik je veliko izostajal iz šole, ni pisal nalog, motil pouk, se pretepal, napadel učiteljico. Doma se je prerekal z materjo, bežal od doma in se pozno vračal domov. Oče je bil zaradi službe veliko zdoma. "Vse bolj postaja jasno, da Borut, identificirani pacient, s svojim neprimernim vedenjem nezavedno povzema anksioznost zakonskega podsistema, poleg tega pa svoje starše tudi aktivno rešuje, saj vedno poseže mednju, ko sta tik pred izbruhom še večjega konflikta. Potem ko starša preideta v medsebojno obračunavanje, kdo je kriv za sinovo vedenje, sin ponovno vstopi in ju združi s tem, ko jima omogoči, da skupaj napadeta njega, oziroma ponovno vstopita v koalicijo proti njemu. Gre torej za družinsko sistemsko strukturo, ki je postala model za razreševanje prevelikega navala zakonske stiske." (Gostečnik, C. (2011). Inovativna relacijska družinska terapija. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut. str. 236)
Zgodba se me je dotaknila na več načinov, z zornega kota otroka, starša, partnerja in učitelja.
Otrok:
Zgodba prikaže, kako otrok postane "nosilec in prenašalec občutij", ki sta jih starša prejela od starih staršev in morda se to ponavlja še več rodov nazaj. Ker so ta občutja pri starših zanikana, odcepljena in potlačena, se izrazijo skozi otroka. Ob tem sem se spomnila svojih otroških občutkov, da ne spadam v družino. Imela sem močan občutek, da so me v porodnišnici zamenjali. Seveda fizična podoba kaže, da me niso zamenjali in sem se večkrat spraševala, kako to, da sem tako čutila. V času šolanja pa sem imela pogosto občutek, "da ne pašem zraven". Sedaj sem končno dojela, da to sploh niso bila moja občutja, ampak sem zaznavala in posvojila mamino (in babičino) čutenje, ki je bila v otroštvu tarča posmeha in zbadljivk sovrstnikov, ker je bila pankrt (nezakonski otrok).
Starš:
Dokler nimaš svojih otrok in nisi v vlogi starša, te hitro zapelje v modrovanje in obsojanje staršev, kaj vse bi lahko naredili drugače, bolje. Ko pa si sam v tej vlogi, vidiš, da marsikaj ne steče tako, kot si želiš. Delaš napake, čutiš jezo, žalost in nemoč, včasih tudi sram, ker nisi tak starš, kot si si prisegel, da boš. In marsikateri starš si v obupu želi, da bi šola ali kakšen svetovalec "popravil" njihovega otroka, da bo končno ubogal na besedo in bodo starši lahko ponosni.
Partner:
Neverjetno je, kako se zaljubimo vedno v enake tipe oseb. Zaljubljenost nas poveže zato, da bi si v novem odnosu ozdravili rane iz otroštva. Pogosto si, žal, zadajamo še nove rane, ker ne uspemo prepoznati, kaj počnemo in kako naj izstopimo iz norega vrtinca ponavljanja istega vzorca.
Učitelj:
Preplavil me je občutek nemoči. Nemoč, ki se v učiteljih in svetovalnih delavcih kopiči leta in leta, ko gledamo take in podobne zgodbe in nesmiselno kaznujemo otroke, jih poskušamo prevzgojiti, spraviti znotraj okvirov sprejemljivega vedenja... Seveda jim tudi pomagamo, jih spodbujamo in se z njimi ukvarjamo še izven našega delovnega časa. Včasih vse to čisto nič ne pomaga, ker je šola le oder in kulisa za otrokov krik na pomoč, ki daleč presega kompetence učitelja. (Uporabila sem množino, ker o tem učitelji velikokrat govorimo med sabo.)
Na tapkanje pride veliko staršev, popravljam mamic, ki hočejo spremeniti svoje negativne vzorce čustvovanja in razmišljanja. Za ta korak se odločijo, ko opazijo, da otrok v celoti presliši dobro namerna vzgojna navodila, zelo natančno pa prekopira nekaj, kar bi starši radi skrili, pozabili, ne-čutili. V veliko veselje mi je tapkanje z otroki, želim pa si več srečanj s starši, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za svoja čustva in tako pomagati sebi in otrokom.
Prav tako je tapkanje učinkovit pripomoček za odpravljanje stresa pri vzgojiteljih in učiteljih. Vesela bom povabila v vrtec ali šolo, da vam predstavim tehniko čustvenega osvobajanja ali EFT.
Želim vam (nam) znanj in spoznanj polno šolsko leto 2015/16. Naj vse teče lahkotno in radostno!
V soboto, 19. 9. 2015, bo od 9.00 - 13.00 ure potekala Začetna štiriurna delavnica uporabe EFT tehnike.
Cena: 50€. Za zgodnje prijave, do 10. 9. 2015, 20% popust.
Če ste na delavnici že bili, pa bi radi osvežili znanje in tapkali v skupini, 20€.
Obvezne predhodne prijave do 18. 9. 2015.
Če želite delavnico v vašem kraju, mi sporočite!
Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam.
Individualno tapkanje traja eno uro in pol in stane 50€.
Z otroki tapkam eno uro; tapkanje in pogovor s starši stane 30€.Možno je tudi tapkanje po skypu. Če se odločite za 5 srečanj imate 20% popust.
Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).
Svojo dejavnost sem preselila v Koper, v prostore Jezikovne šole Eurocenter
(stavba med Taverno in Kavarno Kapitanija, prvo nadstropje). Vabljeni v klimatizirane prostore s pogledom na morje!
Lep pozdrav
Berta Rebol, Notranja harmonija, s.p.
Berta Rebol, Notranja harmonija, s.p.
UČITELJICA, IZVAJALKA EFT,
ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
"Vedno manj je tega, kar verjamem, in vedno več je tega, kar čutim."
Ni komentarjev:
Objavite komentar